NOV UTRIP

Nad menoj valovi,

plavam sredi morskih zaves...

Strah telo zapusti,

z vodo spraviva se na ples...

Mi iskra obličje razsvetli,

pred menoj nova pot se odpre.

V skrivnostnem dnu morjá

se pojavi žar,

ognja luč objame me

kot nihče nikdar.

Ona vrne mi nasmeh,

glas nekdanjih dni,

vrne pristnost mi očeh,

sanje prebudi.

Moj pogled je razsvetljen

s koncem grenkih mor.

Stisnem luč v večni objem,

vzpenjam se iz globine navzgor...

Zdaj s peruti dvigam se v nov zrak,

moja moč preseže čez oblak.

Sonce senčne oblake raztopi,

v blagoslov deževni jih spremeni.

Nad vesoljem se odpre nebo,

prerokuje žarek mu toplo.

Se vzpenjam kot blesteči zmaj,

v barvah poje svet,

poljublja ga sijaj.

Mila luč ogrne me v svetlobo

nežni zrak poljublja mi obraz,

sončni žar odseva pesem novo,

večnost objame čas...

Svet poganja cvetje prenovljeno,

barva vsaka zopet lesketa.

S svojim glasom vse se združi v eno.

Končno sem doma

in žari nov utrip srca.